Ljudska univerza je skupaj s partnerji iz Španije, Portugalske, Malte, Anglije in Turčije sodelovala v projektu Training Of Parents Against Cyberbullying. Ustvarili smo interaktivne učne vsebine, ki so staršem v pomoč pri preprečevanju spletnega nasilja nad njihovimi otroki.

Razvoj IKT tehnologije nam je prinesel številne koristi, kot so večje razsežnosti našega dela in učenja, tako za odrasle kakor tudi za otroke. Pri tem se moramo zavedati dejstva, da otroci drugače dojemajo virtualni svet od odraslih. Raziskava EU Kids Online govori o tem, da je en na pet otrok izpostavljen spletnemu nasilju, kar pomeni, da je spletno nasilje ena izmed najbolj škodljivih stvari, ki se lahko zgodijo otrokom in v naši družbi predstavlja problem.
Raziskave kažejo, da ima več kot polovica otrok starih med 13 in 16 let dostop do interneta preko pametnih telefonov, tabličnih računalnikov ali igralnih konzol, kar iz svoje sobe. Več kot polovica otrok starih med 9 in 16 let ima ustvarjen profil na socialnih omrežjih. Med pandemijo COVID-19 se je čas, ki so ga otroci preživeli na internetu še zelo povečal, kar jih je izpostavilo še večji nevarnosti. Posledice so vidne še danes.
Odgovornost nas odraslih je, da zaščitimo otroke pred pastmi in posledicami, ki jih ima lahko nanje internet. 

Namen projekta Znanje nas aktivira (ZNA) 2 je bil povečati vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje ter izboljšati kompetence, ki jih potrebujejo zaradi potreb na trgu dela, večje zaposljivosti in mobilnosti ter osebnega razvoja in delovanja v sodobni družbi.

Cilj projekta Znanje nas aktivira (ZNA) 2 je bil izboljšati temeljne in poklicne kompetence odraslih, ki so nižje izobraženi (manj kot štiriletna srednja šola oziroma vključno z ISCED 3 – nižje poklicno in srednje poklicno izobraževanje) in manj usposobljeni, s poudarkom na starejših od 45 let.

Ciljna skupina projekta Znanje nas aktivira (ZNA) 2 so bili odrasli, ki so manj usposobljeni, nižje izobraženi (vključno z ISCED 3 – nižje poklicno in srednje poklicno izobraževanje), s poudarkom na starejših od 45 let, razen oseb, ki imajo status upokojenca, dijaka ali študenta.
Projekt Znanje nas aktivira (ZNA) 2 je izvajal konzorcij, v katerem so sodelovale Ljudska univerza Škofja Loka (vodja konzorcija) ter Ljudska univerza Radovljica in Ljudska univerza Tržič.

V projekt Znanje nas aktivira (ZNA) 2 je bilo vključenih 1.749 udeležencev (enkratne vključitve) oziroma 2.404 udeležencev (večkratne vključitve). Izvedli smo 167 tečajev ter 8.106 pedagoških ur pouka. Vrste tečajev so predstavljene v povzetku projekta v številkah in grafih.

Projekt Znanje nas aktivira (ZNA) 2 je potekal od 14. septembra 2018 do 31. oktobra 2022. Skupna vrednost projekta je bila 1.019.787,01 €. Projekt sta sofinancirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada (80 %) ter Republika Slovenija (20 %).

Projekt Znanje nas aktivira (ZNA) 2 se je izvajal v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020; prednostne osi: 10. Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost; prednostne naložbe 10.1. Izboljšanje enakega dostopa do vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine pri formalnih, neformalnih in priložnostnih oblikah učenja, posodobitev znanja, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih oblik učenja, tudi s poklicnim svetovanjem in potrjevanjem pridobljenih kompetenc; specifičnega cilja: 10.1.1. Izboljšanje kompetenc manj vključenih v vseživljenjsko učenje.

V sklopu projekta Znanje nas aktivira (ZNA) 2 so bili sofinancirani naslednji programi:
1. Programi usposabljanja za življenjsko uspešnost (UŽU)
– UŽU Beremo in pišemo skupaj
– UŽU Most do izobrazbe
– UŽU Moj korak
– UŽU Izzivi podeželja
– UŽU Razgibajmo življenje z učenjem
– UŽU Knjige so zame
2. Začetna integracija priseljencev
3. Računalniška pismenost za odrasle
4. Neformalni izobraževalni programi za odrasle za:
– sporazumevanje v slovenskem jeziku
– sporazumevanje v tujih jezikih na ravneh:
– A1 (preživetvena raven)
– A2 (vmesna raven)
– B1 (sporazumevalni prag)
– B2 (višja raven)
– poslovna konverzacija B« (višja raven)
– konverzacija B1 (sporazumevalni prag)
– osvežitveni tečaj A1 (preživetvena raven)
– osvežitveni tečaj A2 (vmesna raven)
– osvežitveni tečaj B1 (sporazumevalni prag)
– osvežitveni tečaj B2 (višja raven)
– pridobivanje in zviševanje ravni pismenosti, temeljnih zmožnosti in izboljšanje splošne izobraženosti, ki vključujejo matematične kompetence ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji, finančno pismenost, učenje učenja, socialne in državljanske kompetence, samoiniciativnost in podjetnost, odnos in odgovornost do dela, upravljanje s časom, kulturno zavest in izražanje, medgeneracijsko učenje in sodelovanje (mentorstvo, skupnostno učenje), trajnostni razvoj in zeleno gospodarstvo, zdrav življenjski slog.
– pridobivanje digitalnih kompetenc, ki obsegajo Word, Excel, PowerPoint ter uporabo računalniške in digitalne tehnologije za potrebe poklicnega dela in vsakdanjega življenja (npr. interneta, e-pošte, e-uprave, e-zdravja, mobilnega telefona in drugih digitalnih naprav).
5. Programi za uporabo načel HACCP sistema
6. Programi priprave na preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij
7. Programi priprave na opravljanje izpitov iz slovenskega jezika
8. Programi priprave na opravljanje izpitov iz tujih jezikov
9. Programi priprave na opravljanje izpitov iz znanja računalništva ECDL
10. Programi priprave na strokovna izpita iz upravnega postopka

Za udeležence programov nacionalnih poklicnih kvalifikacij, programov priprave na izpite iz slovenskega in tujih jezikov, programov ECDL ter programov priprave na strokovna izpita iz upravnega postopka so se sofinancirali tudi stroški za enkratno preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij ter opravljanje izpitov.

Povezave na spletne strani:

Kohezijska politika v Sloveniji
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Organ upravljanja

Partnerji v projektu: Ljudska univerza Škofja Loka, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, Ribiška družina Visoko

Vrednost projekta: 104.667,27 €

Sofinanciranje iz sredstev CLLD: 84.702,96 €

Trajanje projekta: 1. 9. 2020 – 31. 3. 2022

Cilj: informirati in ozaveščati občane občin Škofja Loka, Gorenja vas – Poljane, Žiri in Železniki o nenadzorovanem širjenju tujerodnih invazivnih vrst (ITV), dokumentirati in jih popisati v priobalnem pasu obeh Sor, izvedba izobraževanj in akcij zatiranja in odstranjevanja ITV ter ohranjanja biotske raznovrstnosti.

V občinah na območju LAS postajajo invazivne tujerodne rastlinske vrste (v nadaljevanju ITV) vedno večji problem. Rastline se zelo hitro širijo zaradi vodnih ujm in plazov ter zaradi razgaljenega terena po žledolomu. Ob sanaciji so se razširile z mehanizacijo in vzdolž porečja obeh Sor ter pritokov ter prevzemajo mesto avtohtonim rastlinskim vrstam ter povzročajo škodo v gospodarstvu (npr. preraščanje asfaltnih in betonskih površin) in kmetijstvu (zmanjšujejo travniške in njivske površine, kakovost krme in pridelka gojenih rastlin). V Poljanski in Selški dolini raste ambrozija, ki je alergena in kot taka nevarna za ljudi, obstajajo strnjena rastišča žlezove nedotike in japonskega dresnika, pojavljajo se tudi topinambur, deljenolistna rudbekija, kanadska ali orjaška zlata rozga, navadna barvilnica in enoletna suholetnica. Posledično se zmanjšuje biodiverziteta in ruši stanje ekosistemov na naravovarstveno pomembnih področjih. (Natura 2000, naravne vrednote, ekološko pomemba območja). Zato želimo v okviru projekta informirati in ozavestiti čim širši krog občanov štirih občin, jih opremiti s pomembnimi informacijami o značilnostih ITV ter vzpodbujati aktivni udeležbi pri odkrivanju in odstranjevanju le-teh, na vrtovih pa k zasajevanju avtohtonih domorodnih vrst.

Aktivnosti:

Faza 1. traja od 1. 9. 2020 do 31. 3. 2021

• informiranje in ozaveščanje (izdelava in deseminacija filma o ITV, izdelava zloženke in letakov o ITV, objave v lokalnih glasilih in na radiu, spletni strani partnerjev in na lokalnem radiu);
• nakup opreme (za potrebe popisovanja in vnašanje lokacij v portal invazivke.si in za izvedbo predavanj na različnih lokacijah)
• izobraževanja za različne družbene skupine prebivalcev, različne poklice in društva PRIJAVA
• delavnice na temo ITV

Faza 2. traja od 1. 2. 2021 do  31. 3. 2022

• informiranje in obveščanje
• popis in dokumentiranje ITV
• izobraževanja za različne družbene skupine prebivalcev, različne poklice in društva PRIJAVA
• svetovanje 10 kmetijam glede ITV

Rezultati:

• izdelava karte ITV v priobalnem pasu obeh Sor (od Žirov do Puštala in od Zalega loga do Podlubnika) ter vpis v portal invazivke.si;
• izdelava 5-minutnega filma o ITV na področju Selške in Poljanske doline in deseminacija na tečajih vseživljenjskega učenja in na drugih izobraževalnih oblikah v Lokalnih učnih središčih Gorenja vas, Žiri in Železniki in v občini Škofja Loka, razen v naselju Škofja Loka ter na vseh predavanjih o ITV v okviru projekta. Ocenjujemo, da si bo na ta način ogledalo film cca 400 ljudi
• ocenjujemo, da se bo predavanj o lastnostih ITV, morebitni uporabi, zdravju in okolju škodljivih ITV ter možnostih njihovega odstranjevanja, zatiranja, preprečevanja širitve itd v okviru projekta udeležilo cca 150 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, kmetov in ostalih občanov štirih občin.
• naravoslovnih dnevov v štirih OŠ se bo udeležilo predvidoma 100 učencev
• svetovanje – svetovalci KGZS bodo osebno svetovali 10 kmetijam o odstranjevanju ITV
• okviru projekta bo izveden en poskus zatiranja popolnega zatrtja japonskega dresnika in 5 očiščevalnih akcij odstranjevanja ITV, na območjih, ki jih bomo evidentirali s popisom.

Kontakti:

• Ljudska univerza Škofja Loka, T.: 04/ 506 13 60, e-naslov: jaka.subic@lu-skofjaloka.si
• KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, T.: 04/280 46 33, e-naslov: blaska.boznar@kr.kgzs.si

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za vsebino je odgovorna Ljudska univerza Škofja Loka.

artnerji v projektu: OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas, Vrtec pri OŠ Žiri, Javni zavod Ratitovec

Vrednost celotnega projekta:  70.339,84 €

Sofinanciranje iz sredstev CLLD: 54.536,81 €

Trajanje projekta: 1. januar 2019 – 30. maj 2020

Cilj projekta:

Vključenost ljudi različnih generacij v programe medgeneracijskega učenja, ki bi se s svojimi izkušnjami in znanjem dopolnjevali pri učenju kakovostnih in raznovrstnih vsebin, ki jih potrebuje lokalno okolje. Omogočiti podeželskemu prebivalstvu boljšo dostopnost do programov medgeneracijskega učenja, kar bo prispevalo k dvigu kakovosti življenja, doprineslo k dvigu samopodobe, ohranjanju občutka pomembnosti in koristnosti ter zmanjševanju osamljenosti.

Povzetek: 

V treh občinah (Gorenja vas – Poljane, Žiri in Železniki) smo v okviru projekta CMU organizirali različne dejavnosti medgeneracijskega učenja.  Prebivalcem različnih generacij na podeželju smo omogočili, da pridobijo novo znanje, oz. svoje znanje in izkušnje, še posebej tradicionalna znanja tega področja, posredujejo drugim generacijam kot mentorji.  Prebivalce občin smo osveščali o pomembnostih prenosa znanja v vseh življenjskih obdobjih, torej o pomembnosti medgeneracijskega učenja, o možnostih izobraževanja in usposabljanja. Tako so občani lahko prepoznali nekatere prednosti takega učenja, kot so izmenjava izkušenj, druženje in širjenje socialne mreže. Udeleženci pa so lahko tudi sami predlagali programe in vsebine, ki se jim zdijo pomembne, jih potrebujejo za svojo osebno in poklicno rast ali pa bi jih potrebovalo lokalno okolje za boljše življenje in delovanje v skupnosti.

Aktivnosti:

• ugotavljanje in analiza potreb po vsebinah medgeneracijskega učenja,
• načrtovanje in priprava programov,
• promocija programov medgeneracijskega učenja,
• organizacija medgeneracijskih dogodkov, usposabljanj in izobraževanj,
• individualno svetovanje za programe medgeneracijskega učenja,
• izvedba in spremljanje programov medgeneracijskega učenja.

Rezultati:

• analiza potreb po vsebinah medgeneracijskega učenja
• promocija medgeneracijskega učenja,
• vključevanje mentorjev in izvajalcev različnih starosti in znanj, zanimivih za druge generacije,
• vključevanje ranljivih skupin v aktivno sodelovanje pri medgeneracijskih dogodkih,
• nakup opreme za potrebe medgeneracijskih dogodkov pri dveh partnerjih,
• medgeneracijsko druženje in boljša povezanost med generacijami,
• 567 izobraževalnih ur medgeneracijskih dogodkov, usposabljanj in izobraževanj na strokovnem in splošnem področju, ki se jih je udeležilo skupaj 699 udeležencev.

Kontakti:

Ljudska univerza Škofja Loka, T: 04 506 13 60, jaka.subic@lu-skofjaloka.si

OŠ Ivan Tavčar Gorenja vas, T: 04 507 01 00, e-naslov: pomocnik@os-ivantavcar.si,

Vrtec pri OŠ Žiri, T: 04 505 08 11, e-naslov: vrtec@osziri.si

Javni zavod Ratitovec, T: 04 510 04 10, e-naslov: info@jzr.si

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Svetovalka za kakovost Tanja Avman se je v letu 2013 udeležila nadaljnjega usposabljanja svetovalcev za kakovost, ki ga je organiziral Andragoški center Slovenije. V sklopu projekta so bile izpeljane tudi tri skupne akcije svetovalcev za kakovost, in sicer oblikovanje strokovnega profila svetovalca za kakovost, oblikovanje pravil o tem, kdo je lahko svetovalec za kakovost ter oblikovanje nove izjave o kakovosti v sodelujočih izobraževalnih organizacijah.
Svetovalka za kakovost Tanja Avman sodeluje v projektu tudi v letu 2014. Skupna akcija svetovalcev za kakovost je tokrat presoja kakovosti dejavnosti promocije izobraževanja odraslih in animacija odraslih za izobraževanje.

V projektu Svetovalci za kakovost smo sodelovali leta 2006 ter nato ponovno leta 2007.

V okviru projekta se je sodelavka Tanja Avman usposobila za opravljanje vloge svetovalke za kakovost v lastni izobraževalni organizaciji.
Projekt sta sofinancirala Ministrstva za šolstvo in šport ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Ljudska univerza Škofja Loka se je v projekt Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje (POKI) vključila februarja 2003, po tem, ko je bila izbrana na razpisu Ministrstva za šolstvo in šport, ki je sofinanciralo projekt.

Projekt POKI je razvil Andragoški center Slovenije (ACS) kot enega od vzvodov za razvijanje kakovosti v izobraževanju odraslih zato, da bi različnim izobraževalnim organizacijam svetoval pri samoevalvaciji lastne kakovosti in iskanju poti k nadaljnjemu razvoju.
Projekt POKI je trajal dve leti. V prvem letu projekta smo imenovali skupino za kakovost, oblikovali našo vizijo, poslanstvo in vrednote v izobraževanju odraslih, izpeljali samoevalvacijo in izdelali samoevalvacijsko poročilo, člani skupine za kakovost so se izobraževali na delavnicah na ACS.
V drugem letu smo pripravili akcijski načrt za razvoj kakovosti, uvedli izboljšave ter spremljali in ovrednotili vpeljane izboljšave.
Po zaključku dvoletnega projekta smo s presojanjem in razvijanjem kakovosti nadaljevali, tako da razvojne spirale kakovosti do danes nismo prekinili.

USTAVIMO SPLETNO NASILJE – KAJ LAHKO STORIMO STARŠI?

Razvoj IKT tehnologije nam je prinesel številne koristi, kot so večje razsežnosti našega dela in učenja, tako za odrasle kakor tudi za otroke. Pri tem se moramo zavedati dejstva, da otroci drugače dojemajo virtualni svet od odraslih. Raziskava EU KIds Online govori o tem, da je en na pet otrok izpostavljen spletnemu nasilju, kar pomeni, da je spletno nasilje ena izmed najbolj škodljivih stvari, ki se lahko zgodijo otrokom in v naši družbi predstavlja problem.

Raziskave kažejo, da ima več kot polovica otrok starih med 13 in 16 let dostop do interneta preko pametnih telefonov, tabličnih računalnikov ali igralnih konzol, kar iz svoje sobe. Več kot polovica otrok starih med 9 in 16 let ima ustvarjen profil na socialnih omrežjih. Med pandemijo COVID-19 se je čas, ki so ga otroci preživeli na internetu še zelo povečal, kar jih je izpostavilo še večji nevarnosti. Posledice so vidne še danes.

Odgovornost nas odraslih je, da zaščitimo otroke pred pastmi in posledicami, ki jih ima lahko nanje internet.

Na Ljudski univerzi Škofja Loka smo na delavnici 13. oktobra 2022, ob 17:00 z različnih zornih kotov pogledali kako lahko pristopimo k problematiki reševanja spletnega nasilja.

Naročnik:

Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov.

Trajanje projekta: 15.6.2023 do 30. 4. 2024

Namen:

Učenje slovenskega jezika in seznanjanje s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo RS. V proces učenja slovenskega jezika so integrirane vsebine iz življenja in dela, ki krepijo integracijo priseljencev v slovensko družbo.

Tečaj je namenjen tujcem, ki niso državljani Evropske unije.

Za vključitev v tečaj je potrebno Potrdilo o izpolnjevanju pogojev za udeležbo v enotnem programu. Potrdilo za brezplačno udeležbo v programu izda upravna enota kraja bivanja.

Tečaji se izvajajo v obsegu 180 ali 60 + 120 ur, odvisno od dovoljenja za prebivanje, ki ga imate. Možno se bo vključiti v dopoldanske ali popoldanske tečaje. Tečaji bodo potekali dvakrat do trikrat na teden po 4 pedagoške ure.

Prijava je možna do 26. 10. 2023.

Uredba o načinih in obsegu zagotavljanja programov pomoči pri vključevanju tujcev, ki niso državljani Evropske unije (Uradni list RS, št. 70/12, 58/16 in 70/21)

Obvezni dokumenti za vključitev v program:

• Originalno potrdilo, prejeto z upravne enote kraja bivanja na podlagi vloženega zahtevka za brezplačno udeležbo v programu (zahtevek ni ustrezno dokazilo).
• Veljaven osebni dokument (osebna izkaznica, vozniško dovoljenje, potni list, …).

PRIJAVA

Preko telefona ali e-pošte nam sporočite ime in priimek, telefon ter e-naslov, na katerega boste prejeli povabilo na vpis in testiranje. Glede na rezultate testiranja bomo pripravili osebni izobraževalni načrt in določili začetek izobraževanja.

T: 04 506 13 20

E-naslov: mateja.boznar@lu-skofjaloka.si

Izvajanje programa učenja slovenskega jezika in seznanjanja s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo v obliki enotnega programa Začetna integracija priseljencev (ZIP) sofinancirata Evropska unija iz Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF) in Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov.